LEGENDA O GRIČU TISOČERIH ROŽ

LEGENDA O GRIČU TISOČERIH ROŽ

Prebivalci mest in vasi pod skrivnostnim hribovjem so si ob večerih pripovedovali legendo o Griču tisočerih rož in šepetajočih dreves, s katerega se je nad naselja v blagodejnih valovih razširjala sreča. Legende, kot je ta, se namreč pripoveduje samo v večernih urah, ko se besede že rahlo vtkejo v sanje in se v podobah noči pridružijo sestavljanki življenja.
Naslednje besede so bile z zlatimi črkami vklesane v temeljne kamne njihovih stavb:
»Dokler bodo ljudstva Zemlje varovala naravo, njene prastare gozdove, bistre vode in živalska kraljestva, bodo živela v blaginji, njihove domove bosta napolnila sreča in obilje.«
Legenda se je širila iz roda v rod, kot opomin prihodnjim rodovom pa so se zlate črke nadaljevale v svarilo:
»A gorje ljudem, ki se bodo obrnili proti viru moči, vrelcu življenja, ki bodo grobo izkoriščali naravo, po nepotrebnem izsekavali drevesa, povzročali trpljenje nemočnim živalim in neodgovorno zastrupljali reke.Takrat jim bodo skrbniki vseh elementov odtegnili pomoč, neomejeni tok blaginje, ki se razliva z griča dol med ljudi, bo nepreklicno usahnil. Duh vode se bo dvignil visoko nad reko. In vilini bodo z dobrimi, svetlimi poslanci Luči zapustili te kraje. Ljudje bodo ostali prepuščeni razdejanju, ki so ga sami povzročili. Živahni kraji se bodo v najkrajšem času spremenili v kraljestvo senc, kjer ne bodo hotele letati niti muhe. Metulji bodo prhnili daleč stran in ptice bodo v teh naseljih obnemele. Tesnoba se bo prikradla v srca ljudi. Temna, gosta reka odplak bo zastrupljala njihovo hrano, umazana brozga bo njihova pijača. Orkani bodo razdejali njihove domove, hribovje se bo v blatnih plazovih rušilo nad mesta in ljudje ne bodo več poznali mirne urice.«
Da, to je pripoved o povezanosti vsega živega. Vse, od najmanjše travice, najmanjšega žužka do najmogočnejšega drevesa, je povezano z ljudstvi tega Planeta in materjo Zemljo, njenimi vetrovi, ognji in vodami.

(Julija Doria, odlomek iz knjige AIDOR – LEGENDA O GRIČU TISOČERIH ROŽ)

ZGODBA O ŽELJAH

Zgodilo se je pred davnimi časi, v prvih dneh, ko so bila še vsa zemeljska bitja v obliki zarodkov. Bog je nekega popoldneva sklical vse male zarodke in jim rekel: “Vsakemu od vas bom dal tri stvari, ki si jih najbolj želite. Prihajajte k meni eden po eden in prosite za katero koli tri stvari, ki bi jih radi, in dal vam jih bom.”
Približal se mu je prvi majceni zarodek in rekel:”Bog, rad bi imel roke in noge v obliki lopat, tako da bi si lahko izkopal varen dom pod zemljo, in rad bi imel ostre prednje zobe, da bi lahko žvečil travo.”
In Bog je rekel:”Dobro, pojdi in bodi svizec.”
Približal se mu je naslednji majceni zarodek in rekel:”Bog, rad imam vodo, zato, bi rad imel gibljivo telo, tako, da bi lahko plaval v njej. Rad bi tudi dihal pod vodo s škrgami in rad bi ustroj, ki bi me pod vodo ohranjal toplaga ne glede na temperaturo vode.”
In Bog je rekel:”Dobro, pojdi in bodi riba.”
Bog je tako obdelal vse zarodke, dokler ni ostal samo še eden, ki je bil posebno sramežljiv – morebiti prav iz tistih bibličnih razlogov, ki so tako nenavadni. Tako plašen je bil, da je Bog moral stopiti k njemu in vprašati:” V redu, poslednji zarodek mali, katere tri stvari bi rad?” Odgovoril mu je:” No, ne bi bil rad videti domišljav ali kaj podobnega. Ni, da ne bi bil…. hm … hvaležen, ker obstajam. Ampak, ampak spraševal sem se, če bi mogoče… če Ti ne bi imel nič proti… lahko bi ostal točno tak, kakršen sem – Zarodek. Mogoče bi Te lahko kdaj pozneje, ko bom vedel, katere tri stvari bi resnično rad, vprašal zanje… Ali mogoče… če bi Ti rad, da nekaj postanem, mi lahko daš tiste tri stvari, za katere misliš, da jih potrebujem.”
Bog se je nasmehnil in rekel:”Ah, ti si človek. In ker si se odločil, da boš ostal v obliki zarodka, ti bom dal oblast nad vsemi drugimi bitji.

Zakonska kriza

Zakonska kriza

Samo nekaj let sta bila poročena in zgodilo se jima je tisto, čemur se uspejo izogniti le redki … Samo kregala sta se. Skregala sta se okoli najbolj banalnih vsakdanjih stvari in potem sta oba dolgo kuhala mulo in na koncu spoznala, da tako ne bo šlo več. Odšla sta v svetovalnico k zakonskemu terapevtu. Prijazno ju je sprejel, jima ponudil dva udobna naslonjača in ju vprašal, v čem je problem.
Mož je žalostno sklonil glavo. Ni vedel, kaj naj reče … Potem se je usulo. Kot bi se ulila najhujša poletna ploha s točo in grmenjem. Žena je naštevala na dolgo in široko, kaj vse je narobe z njunim zakonom. Zakaj se ona ne počuti dobro v njem. Kako je ona njemu podarila svoja najlepša leta. Kakšnih dobrih deset minut je trajalo vse skupaj in drlo je kot plaz.
Potem je zakonski svetovalec čisto počasi vstal. Ležerno je prehodil tri korake do nje. Spustil je roke na njena ramena in jo privzdignil, da je vstala. Nežno jo je začel poljubljati na usta in po vratu in spet na usta in potem jo je narahlo potisnil nazaj na njen sedež. Žena je obsedela. Brez besed.
Svetovalec je strmo pogledal moža, ki ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo. Da je ona tiho. Da se je nehala kregati. Potem je svetovalec pogledal moža v oči in rekel, poudarjajoč vsako besedo posebej: “VAŠA ŽENA POTREBUJE TO VSAJ DVAKRAT NA TEDEN!”
Mož je nebogljeno prikimal in odgovoril: “Lahko vam jo pripeljem ob torkih in četrtkih …”

DVE IZBERI!

DVE IZBERI!

Kaj bi naredil? Izbereš nekaj! Ne išči zaključka te dileme; ne obstaja!
Vseeno preberi. Moje vprašanje za vse vas je: Bi se odločili enako?

Na večerji, kjer so zbirali dobrodelna sredstva za šolo, ki je namenjena
otrokom z učnimi težavami, je oče enega učenca imel govor, ki ga
prisotni ne bodo nikoli pozabili. Potem, ko je najprej zelo pohvalil šolo
in njeno predano osebje, je postavil vprašanje:

''Ko nobeni zunanji vplivi ne zmotijo delovanja narave, je vse, kar narava
naredi, narejeno s popolnostjo. Vendar se moj sin, Shay, ne more učiti
vsega, tako kot to lahko počnejo drugi otroci. Stvari ne more razumeti
tako, kot jih lahko razumejo drugi otroci. Kje je potem naravni zakon v
mojem sinu?''

Občinstvo je obnemelo ob vprašanju.

Oče pa je nadaljeval: ''Verjamem, da ko otrok, kot je moj Shay, telesno in
mentalno oviran pride na svet, se ponudi možnost spoznati človekovo
resnično naravo, in sicer v obliki, v kakršni potem ljudje takšnega
otroka obravnavajo. Nato je povedal slednjo zgodbo:

Shay in njegov oče sta se sprehajala mimo parka, za katerega je Shay
vedel, da tam eni otroci igrajo baseball. Shay je vprašal: ''Misliš, da
mi bodo dovolili igrati?'' Shayev oče je vedel, da večina teh fantov v svoji
ekipi ne bo želela nekoga kot je Shay, vendar pa je oče tudi razumel, da
če bi njegovemu sinu dovolili igrati, bi mu to dalo potreben občutek
pripadnosti in samozavest ob tem, ko bi ga sprejeli, kljub njegovim
oviram.

Shayev oče je pristopil k enemu od fantov na igrišču in ga vprašal, če
bi Shay lahko igral, brez, da bi karkoli pričakoval. Fant se je ozrl naokoli
in rekel,

''Izgubili smo že šest iger, igra pa je že v osmem polčasu.
Mislim, da je lahko v naši ekipi, in ga bomo skušali dati zabijati v
devetem polčasu.''

Shay se je odpravil proti klopi te ekipe, si oblekel njihovo majico s
širokim nasmehom, njegovemu očetu pa je ob toplem občutku šlo rahlo na
jok. Fantje so zaznali očetovo veselje ob tem, ko so medse sprejeli
njegovega sina. Na kocu osmega polčasa je Shayeva ekipa dobila nekaj
točk, vendar pa so še vedno zaostajali za tri točke. Na sredini devetega
polčasa je Shay nadel rokavico in igral v desnem bloku.
Čeprav ni v njegovo smer prihajalo nič metov, je bil očitno navdušen
že samo iz tega razloga, da je lahko igral in bil na igrišču.

Oče, ki je bil na tribuni, mu je ves čas mahal Shay pa se je pri tem ves čas
široko smejal. Na koncu devetega polčasa je Shayeva ekipa ponovno dobila točko.
Sedaj, ko so imeli pregled nad dvema outoma in okrepljene baze, so pričakovali
samo še potencialni zmagovalni tek, Shay pa je bil na vrsti za udarec s kijem.

Ali so ob tej priložnosti pustili Shayu udarjati in zapraviti njihovo
možnost za zmago? Presenetljivo, Shayu so dali kij. Vsi so vedeli, da je
udarec nemogoč, saj Shay ni vedel niti, kako se kij pravilno drži, še
manj pa kako se udari.

Kljub temu je v trenutku, ko je Shay stopil na ploščo, metalec spoznal,
da je nasprotna ekipa zaradi Shaya dala zmago na stran, se pomaknil nekaj
korakov naprej, Shayu nalahno podal žogo, tako, da bi jo lahko vsaj videl.

Ob prvem metu je Shay nerodno zavihtel kij in zgrešil. Metalec je spet
stopil nekaj korakov bliže, da bi Shayu nalahno podal žogo. Ko je ta
priletela do njega, jo je počasi udaril nazaj proti metalcu. Igra se ne bi
končala, ampak metalec pa jo je pobral in bi jo lahko brez skrbi vrgel
prvemu, ki je stal na bazi. Shay bi v tem primeru bil izključen, igra pa
končana.

Namesto tega je metalec vrgel žogo natanko nad glavo tistega na prvi bazi,
izven dosega vseh ostalih članov ekipe. Vsi na tribuni in obe ekipi so
pričeli kričati,

''Shay teci do prve baze! Teci do prve!'' Nikoli prej v
njegovem življenju ni Shay tekel tako daleč, ampak do prve baze je
prispel. Na široko je odprl oči in se začudil. Vsi so kričali,

''Teci do druge, teci do druge!'' Medtem ko je lovil sapo,
je Shay nerodno stekel proti drugi bazi. Pri tem pa je blestel in se vidno
boril priti do tja. Do takrat, ko je Shay prispel do druge baze, je
igralec na desnem krilu imel žogo. Ta je bil najnižji v njegovi ekipi in
je prav tako prvič imel priložnost biti junak v njegovi ekipi. Žogo bi
lahko vrgel igralcu na drugi bazi, vendar je razumel namere tega, ki je
metal, in je tudi on namenoma vrgel žogo visoko in daleč nad glavo
igralca, ki je stal na tretji bazi. Shay je zmedeno stekel proti tretji
bazi, medtem ko so tisti pred njim tekli okrog baz, da bi lahko zadeli
homerun. Vsi so kričali,

''Shay, Shay, Shay, vse do konca!''
Shay je prispel do tretje baze, tisti, ki je stal nasproti njega pa je
prihitel k njemu, ga obrnil proti tretji bazi in zakričal,

''Teci do tretje! Shay, teci do tretje!'' Ko je Shay prispel do tretje, so fantje
obeh ekip in tisti, ki so stoje opazovali igro, kričali,

''Shay, teci domov!'' Shay je stekel 'domov', stopil na ploščo,
ljudje pa so ga spodbujali kot junaka, ki osvoji 'grand slam'. Tako je dobil igro
za svojo ekipo.

Na ta dan je rekel oče, ob tem, ko so mu po licu tekle solze, so fantje
obeh ekip pomagali ustvariti košček resnične ljubezni in človeškosti.
Shay ni doživel naslednjega poletja, umrl je tisto zimo. Nikoli pa ni
pozabil tistega trenutka, ko je bil junak in osrečil svojega očeta. Ko je
tisti dan prišel domov in zagledal mamo, pa je ta v solzah objela svojega

junaka dneva!


ZDAJ PA MAJHNA OPOMBA K TEJ ZGODBI: Vsi pošiljamo na tisoče šal in vicev
preko e-mailov brez pomisleka, ko pa pride do pošiljanja sporočil o
življenjskih izbirah in odločitvah, pa ljudje dvakrat premislimo, če bi
jih delili. Kruta, vulgarna in nespodobna sporočila se prosto premikajo po
spletu, javna diskusija o spodobnosti pa je v naših šolah in na delovnih
mestih prepogosto zanemarjena.

Če premišljuješ o posredovanju tega sporočila, obstaja možnost, da po
vsej verjetnosti izbiraš določene ljudi v svojem Imeniku naslovov in
izločuješ tiste, ki niso primerni za to, da bi prejeli tovrstno sporočilo.
Oseba, ki ti je poslala to sporočilo, verjame, da lahko vsi pripomoremo k temu,
da nekaj spremenimo. Sleherni dan imamo vsi na tisoče možnosti, da
pripomoremo k temu, da bi spoznali ''naravno zakonitost stvari''. Toliko
navidezno nepomembnih stikov med ljudmi nas napeljuje k izbiri: Ali bomo
posredovali košček iskrice ljubezni in človeškosti ali pa izpustimo to
priložnost, da bi nekomu lahko polepšali dan in pustimo za sabo
hladnejši svet?

Nek moder mož je nekoč rekel, da je vsaka družba sojena po tem, kak odnos
ima do tistih, ki so najmanj srečni.

Sedaj imaš dve izbiri: Izbriši ali Posreduj naprej

Ali Bog Obstaja

 Pogovor o Bogu

Mož je vstopil v brivnico, da bi se ostrigel in si pristrigel brado.

Ko je brivec pričel z delom, sta se zatopila v pogovor.

Pogovarjala sta se o mnogih stvareh in različnih temah.

Ko sta se slučajno dotaknila teme o Bogu,

je brivec dejal: "Ne verjamem, da Bog obstaja."

"Zakaj tako praviš?", je vprašal gost.

"Hja, moraš le stopiti ven na ulico in sprevidiš,

da Bog v resnici ne obstaja.

Povej mi, če bi Bog obstajal, ali bi bilo toliko bolnih ljudi?

Ali bi bilo toliko zapuščenih otrok?

Če bi Bog obstajal, ne bi bilo niti trpljenja niti bolečine.

Ne zmorem si predstavljati ljubečega Boga, ki bi dopušal vse to ."

Mož je za trenutek pomislil, a ni odgovoril, ker se ni hotel prerekati.

Brivec je opravil delo, mož pa je zapustil brivnico.

Takoj, ko je zapustil brivnico, je na ulici opazil človeka z dolgimi, lepljivimi, umazanimi lasmi in zanemarjeno brado.

Izgledal je umazan in neurejen. Mož se je obrnil

in ponovno vstopil v brivnico in rekel brivcu:

"Veste kaj, brivci ne obstajajo."

"Kako lahko to praviš?", je vprašal presenečeni brivec.

"Tukaj sem in brivec sem . In pravkar sem te postrigel!"

"Ne!", je zaklical gost. "Brivci ne obstajajo, kajti če bi,

ne bi bilo nobenih ljudi z umazanimi dolgimi lasmi

in neurejeno brado, kot je tisti človek tam zunaj."

Če misliš, da Bog obstaja, pošlji to drugim ljudem-

Če pa misliš, da Bog ne obstaja, ga zbriši!

Posted december 17th, 2009 by Nastja Klevze

Gradovi iz Peska

Gradovi iz Peska

Rabin Harold Kushner je opazoval otroka, ki sta ob vodi zidala gradove iz peska. 

Ko sta ravno končala umeten grad, za katerega sta potrebovala veliko časa in potrpljenja,

je prišel val in ga zravnal s tlemi. Rabin je pričakoval solze in jezo.

Otroka pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala.

Kmalu sta začela graditi nov grad. Dejal je: "Spoznal sem, da sta me naučila pomembne lekcije.

Vse stvari v našem življenju, ki jih ustvarjamo s toliko časa in energije, so zgrajene v pesku.

Trajni so samo naši odnosi z ljudmi. 

Prej ali slej bo prišel val in odnesel tisto, kar smo zgradili s toliko truda. 

Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke."

Čudovite živali

Funny Animals Videos 02 - These bloopers are hilarious